STARI RIM BREZ MITOV: VSAKDAN IMPERIJA, KOT GA ŠE NISTE VIDELI
Pozabite vse, kar mislite, da veste o starem Rimu
Toge, orgije, terme in gladiatorji. Tako si Rim pogosto predstavljamo – kot eksotično kuliso, polno klišejev in marmornih kipov. A resničnost je bila precej bolj surova, presenetljivo sodobna in bližje našemu vsakdanu, kot bi si mislili. Prav to razkriva nova dokumentarna serija Rimsko cesarstvo: onkraj mitov, ki gledalce popelje v svet starega Rima brez olepševanja.
Nova prelomna dokumentarna serija, ki bo na programu Viasat History premierno predvajana v četrtek, 12. februarja, ob 21.00, cesarstvo pokaže kot živ, hrupen in pogosto nevaren prostor, v katerem so ljudje dnevno prepešačili dolge kilometre, živeli v nestabilnih stanovanjskih blokih, jedli ulično hrano in ure in ure preživljali v javnih kopališčih – nekakšnih antičnih družbenih omrežjih.
Namesto zgodb o cesarjih in bitkah se serija osredotoča na štiri premišljeno izbrane like: trgovca, senatorja, gladiatorja in pretorijanskega stražarja. Njihova življenja odpirajo pogled v vsakdan imperija – od časa Julija Cezarja do vladavin Nerona, Komoda in Karakale – ter razkrivajo svet, ki ga niso povezovali le meči, temveč tudi trgovina, pravo in izjemni inženirski dosežki.
Rimska mesta brez udobja in varnosti
Večina prebivalcev rimskih mest ni imela razkošnih vil. Živeli so nagneteni v večnadstropnih »insulah«, pogosto brez tekoče vode, sanitarij in varnosti. Požari in sesedanje stavb so bili stalna grožnja, zgornja nadstropja pa so pomenila cenejše najemnine – in več tveganja. Mesto je bilo hrupno, gosto poseljeno in polno nevarnosti, daleč od fantazijskih kostumskih dram in podob urejene antične metropole.
Vsakdan je bil fizično zahteven, saj je bilo naporno že samo gibanje po mestu. Konji so bili dragi statusni simboli, promet z vozovi v središču Rima pa je bil podnevi omejen. Trgovci, sužnji in uradniki so vsak dan prehodili več kilometrov po neravnih tlakovanih tleh, se vzpenjali po strmih stopniščih ter se prebijali skozi ulice, polne živali, prodajalcev in vozov.
Kopeli, ulična hrana in presenetljivo sodobne navade
Javne kopeli niso bile razkošje, temveč središče družbenega življenja. Tam so se Rimljani umivali, telovadili, razpravljali o politiki, sklepali posle in se družili. Veliki kompleksi, kot so Karakalove terme, so ponujali bazene s toplo in hladno vodo, vrtove, knjižnice in stojnice s hrano. Delovali so kot kombinacija današnjega fitnesa, kavarne in nakupovalnega središča.
Ker številna mestna stanovanja niso imela kuhinj, je bila ulična hrana nepogrešljiva. Zanašali so se na t. i. termopolije – ulične prodajne pulte, ki so stregli vroče enolončnice, kruh in vino. Slednje je bilo vedno razredčeno z vodo, saj je bilo pitje nerazredčenega vina znak pretiravanja in pomanjkanja samokontrole.
Imperij, ki je recikliral
Presenetljivo sodobno je tudi razmerje Rimljanov do materialov. Kamnite bloke, kipe in arhitekturne elemente iz starejših zgradb so pogosto ponovno uporabili pri novih gradnjah. V Egiptu so razbito keramiko uporabljali kot poceni pisalno podlago za zapiske, račune in pisma. Včerajšnje smeti so postale jutrišnji pisarniški material – in današnji neprecenljiv zgodovinski arhiv.
Zgodovina brez olepševanja
Rimsko cesarstvo: onkraj mitov združuje dramatične rekonstrukcije in najnovejša arheološka spoznanja ter pokaže Rim takšen, kot je bil: kompleksen, brutalen, večkulturn in presenetljivo sodoben. To ni zgodovina razglednic, temveč zgodovina ljudi – potna, glasna in nepredvidljiva.
Serija se začne v četrtek, 12. februarja, ob 21.00 na Viasat History in ponuja pogled na antični svet, ki bo presenetil tudi tiste, ki so prepričani, da o Rimu že vedo vse.
Foto PROMO