DIVJA SLOVAŠKA Z NIGELOM MARVENOM« NA KANALU VIASAT NATURE
Odkrivanje bogate slovaške divjine in zgodb o uspehu
Februarja se priljubljeni strokovnjak za divje živali Nigel Marven vrača na kanal Viasat Nature. Dokumentarec »Divja Slovaška z Nigelom Marvenom« raziskuje raznolike pokrajine Slovaške in njihov osupljiv biotski razpon. Spremljajte od 11. februarja ob 18.10.
Nigel Marven potuje po Karpatih ter obiskuje številne nacionalne parke in zaščitena območja, kjer se srečuje z najbolj impresivnimi divjimi živalmi te države – od rjavih medvedov in volkov do redkih evropskih želv in ogroženih vrst sokolov. Dokumentarec razkriva, zakaj je ta srednjeevropska država, ki meji na pet držav (Poljsko, Ukrajino, Madžarsko, Avstrijo in Češko), postala ena vodilnih evropskih destinacij za ljubitelje divje narave.
Film predstavlja uspešne primere varovanja narave ter poudarja, kako so zaščitni ukrepi pomagali preprečiti popolno izumrtje številnih živalskih vrst. Marven sodeluje s slovaškimi naravoslovci, fotografi divjih živali in naravovarstveniki, ki so predani ohranjanju naravne dediščine svoje države.
Ključne lokacije
Grad Bojnice – pravljični grad iz 12. stoletja, ki podpira trditev, da ima Slovaška več gradov na prebivalca kot katera koli druga država na svetu.
Narodni park Velika Fatra – dom velikega divjega petelina, največje vrste ruševca na svetu (na Slovaškem jih je danes manj kot 700, v primerjavi z okoli 1.400 pred dvajsetimi leti).
Narodni park Visoke Tatre – mogočen gorski masiv z najvišjim vrhom Gerlach (2.655 m), kjer živijo rjavi medved, svizec, tatranski gams (endemična vrsta) in črni detel.
Narodni park Slovaški raj – prikazuje dramatično kraško pokrajino, vključno z viaduktom Hmaroški in Dobšinsko ledeno jamo (na Unescovem seznamu svetovne dediščine, le 970 m nadmorske višine).
Narodni park Muránska planina – edino mesto na svetu, kjer lahko obiskovalci stopijo v stik z tekunicami (evropskimi zemeljskimi vevericami), katerih populacija se je povečala z nekaj sto na več kot 10.000 osebkov.
Grad Kabrad (13. stoletje) – edini naravni rezervat na Slovaškem, posvečen plazilcem; življenjski prostor zidnih kuščarjev in gožev (največja kača na Slovaškem, dolga več kot 2 metra).
Grad Devin (leto 864) – eden najstarejših gradov na Slovaškem s pogledom na Donavo, kjer živijo kolonije pisanih čebelarjev.
Donavska mokrišča – glavno življenjsko okolje ogroženega mladica (lososasta riba dolžine do 1,5 m) in evropskih želv.
Zanimivosti o divjini
Uspehi pri ohranjanju vrst
Rjavi medvedi so bili v tridesetih letih prejšnjega stoletja skoraj izumrli, danes pa je na Slovaškem zaščitenih okoli 1.500 osebkov. Fotograf Dominik Kalata je dokumentiral medvedje družine na gozdnih jasah, vključno z materami z enoletnimi mladiči (družine ostanejo skupaj približno 17 mesecev) ter svetlejše primerke medvedov.
Število stepskih sokolov se je povečalo z manj kot 20 osebkov v osemdesetih letih na več kot 200 danes, zahvaljujoč 350 nameščenim gnezditvenim platformam in prilagoditvam daljnovodov.
Populacija tekunic se je zaradi varstvenih ukrepov, ki jih je v Narodnem parku Muránska planina uvedel aktivist Ervin Hapl, povečala z nekaj sto na več kot 10.000 osebkov. Te zemeljske veverice danes naseljujejo zaščitena travnata območja, kjer kopljejo zapletene mreže rovov.
Impresivni plenilci
Na Slovaškem živi približno 400 volkov in 200 evropskih risov – mesojedcev, ki jih je izjemno težko opaziti. Velike uharice kot glavni plen lovijo ježe – redek prizor, ki je bil morda prvič ujet na film.
Plenilski kobilici saga pedo, imenovani tudi »lovci travnikov«, lahko zrastejo do 12 cm. Njihove lovske sposobnosti so osupljive – sposobne so premagati celo samice bogomolk, pri čemer z močnimi čeljustmi odstranijo trde, neprebavljive dele plena.
Endemične vrste
Tatranski gams je edinstvena endemična vrsta, ki živi izključno v Visokih Tatrah. Ti okretni gamsi imajo približno 25 cm dolge, na vrhu ukrivljene rogove in so izjemno prilagojeni gorskemu življenju.
Pisani močerad skoti žive mladiče (20–75 ličink) in je bil v ljudskem izročilu znan kot bitje, ki lahko gasi ogenj.
Karpatski modri polž slinar lahko zraste do 14 cm in je endemičen za Karpate. Ti nenavadni mehkužci se po dežju dvignejo na površje in dihajo skozi odprtino, ki dovaja zrak v njihov pljučem podoben organ.
Neverjetno vedenje živali
Evropski bobri izkazujejo izjemno starševsko skrb in za mladiče skrbijo kar dve leti. Poleti lahko zaužijejo do 20 % lastne telesne mase, hranijo pa se izključno z rastlinami – nikoli z ribami.
Rečni raki so pomembni kazalniki kakovosti vode; njihova prisotnost v slovaških gorskih potokih pomeni izjemno čisto in bistro vodo.
Čebelarji sodelujejo pri vzgoji mladičev – samci lovijo žuželke in jih prinašajo samicam, ki hranijo ptiče v svojih rovih.
V tem dokumentarcu je Slovaška predstavljena kot ena vodilnih evropskih destinacij za opazovanje divjih živali, še posebej pri spremljanju medvedov in ohranjanju ptičjih vrst.
📷 Foto: PROMO
